Ozimnica za božič
V teh dneh razmišljam, kaj sploh (še) podariti našim otrokom.
Otroci imajo v teh dneh ogromno želja.
Devetletnik bi imel mobilnik ali pa vsaj zakupljen račun za neko igrico. Pa enobarven kapucar. Nana bi imela vse, kar se njej zdi, da potrebuje majhna sedemletna ženska, kot je ona. »Ker pač odrašča,« mi hiti razlagat. Gabriel si želi vse na daljinca. Avto, helikopter, ladjo, mehko žirafo in mamo. Vse to. Na daljinsko upravljanje.
Jaz sem pristala na »mama stopnji« želja. Zdravje. Varen dom. Objemi. In slinasti poljubčki navsezgodaj.
Hvaležna sem, da imamo drug drugega. Da se spričkamo in zmulimo. Da se imamo radi. Da se pogrešamo in potem najdemo. Da nismo lačni in nas ne zebe. Da si ne nabiramo ozimnice samo v kleti in shrambi, ampak tudi v naših malih in velikih bučah. Z ozimnico zgodb, ugank in pesmi, ki smo jih našli v novi knjigi Andreja Rozmana Roze, v Rozimnici.
In med prazniki je dovolj časa, da si pripravimo zalogo za čez vse leto. Zalogo topline, ljubeznivosti, spominov. Tudi z Rozimnico.
